Sprva smo želeli prebivalce doma obiskati z terapevtskim ponijem, pa smo zaradi njegove bolezni program malce prilagodili. Z pogovorom vodje v domu smo se odločili, da izvedemo vožnjo z kočijo, saj bi le ta lahko vzbudila lepe spomine večine prebivalcev. . Vožnjo smo ponudili v okvirju jesenskega dogodka, saj so včasih iz njiv krompir vozili z konji. In prav v tem duhu smo se z kočijažem dogovorili da se srečamo na parkirišču, kjer je konja zapregel. Na kočijo smo simbolično naložili vrečo krompirja ter harmonikaša. Kočija je pripeljala v park za domom, kjer so že čakali starejši občani. Vsi so se razveselili, da so na svojem dvorišču videli konja. Konja so si lahko pobližje ogledali in se seveda zapeljali z kočijo.