Author Archive Okorn Klara

ByOkorn Klara

ZIMA IN KONJI

Pozimi narava počiva, mi ne!

Konji imajo radi svež zrak in veliko prostora, slabo pa prenašajo zaprte in vlažne prostore. Obožujejo tudi sneg. Zelo radi se v njem valjajo, skačejo in po njem galopirajo!

Ali se pozimi lahko pride na ježo? Seveda!

Pozimi se konji “opremijo” z debelim kožuščkom, ter za  vzdrževanje telesne temperature potrebujejo več krme. Tako da jih ne zebe in se jih lahko normalno jezdi…

Ali je zimska ježa drugačna od ježe poleti?  Niti ne! 

Ježa poteka po enakem kopitu, kot poleti oz. v toplih mesecih. Na ranču imamo prostor, kjer se starši in otroci lahko pogrejete in morda spijete topel čaj. 

Kdaj poteka ježa pozimi?

Po dogovoru. Za ježo se je potrebno najaviti po telefonu. Ježa poteka med tednom in med vikendi…

Zima je torej bolj naša težava, kot težava za konje!

Konji lažje prenašajo mraz kot vročino!

Zato si nadenite topla oblačila in pridite v naravo po zabavo!

ByOkorn Klara

Endurance

ali ježa na dolge razdalje

Endurance ali vzdržljivostno jahanje je konjeniški šport, ki v Sloveniji ni ravno znan. Sama sicer ne vem zakaj je temu tako, sem pa mnenja, da imamo zelo lepo deželo, po kateri bi se lahko izvedlo vse več tekmovanj v tem športu.

Kot nam že ime pove, je to šport v katerem jahač in konj “dirkata” na daljše razdalje. Pri nas je najkrajša razdalja približno 40km, najdaljša pa okrog 90 km. Seveda je dolžina odvisna od organizatorja. V tujini lahko sega dolžina dirke tudi do 160 km. Zagotovo se sprašujete koliko časa pa potem poteka tako dolga dirka. Sama sem zaključila svojo zadnjo letošnjo tekmo na 42 km v malo več kot dveh urah.

Tekmovanje pa seveda ne poteka v enem kosu, ampak je razdeljeno na več krogov oz. se med tekmovanjem izvaja nekaj obveznih počitkov ter veterinarskih pregledov. Zanimivost: če konjev utrip na pregledu doseže več kot 65 udarcev/min sta konj in jahač diskvalificirana.

Jaz in Lady na 40 km. Vmesna asistenca.

ZAKAJ MI JE TA ŠPORT TAKO VŠEČ?

Sama sem cela “fenica” endurance jahanja. Spremljam vse možne novice okrog sveta, občudujem jahalni stil, konje itd.. Všeč mi je, kako se jahač in konj povežeta ter preživita skupaj več ur. Zelo je pomembna komunikacija med njima, ter sožitje. Brez tega ne gre! Ljubim jutranje treninge po Ljubljanskem barju, ko galopiram skozi meglice in hkrati poslušam čivkanje ptic in zvok konjevih pluč =)

Glavni razlog pa je v pravilih. Prepovedana je namreč kakršna koli uporaba biča ter ostrog. Zame osebno, je to glasba za moja ušesa. Sama sem veliko jezdila dresuro v različnih klubih ter tudi preskakovala zapreke in VEDNO je bil prisoten bič ter ostroge, kar pa me vedno izredno motilo. Pri endurancu je torej dovoljena ježa brez brzde, brez podkev… skratka tako kot konj začne tekmo, tako jo mora tudi končati. Če je kovan mora imeti vse podkve tudi na koncu ipd.. Pasma konja ni važna, važno je le uživanje in galopiranje po neskončnih prostranstvih…

Tekma v Ljubljani

MOJE POSLANSTVO

Navdušiti čimveč mladih in starih tudi za ta šport <3

 

 

Okorn Klara

ByOkorn Klara

ZVEZDICINA ZGODBA

ZVEZDICA/MIŠA – PONI KI JE PRIPOTOVAL DO NAS

.

Miša oz. Zvezdica kot smo jo poimenovali ima prav posebno zgodbo. Sama z dvema ovčkama je pripotovala iz Grosuplja na Škofljico, kjer sta jo opazili naši animatorki Petra in Tajda. Klicali sta me pozno zvečer, da se po barju sprehaja konj ki sta ga ulovili in pripeljali domov. Seveda sva skupaj z mojim možem šla pogledat tega potujočega konja. Po pogovoru, ki je tekel dolgo v noč smo sklenili, da bo najlažje če ovčke ter ponija naložimo na prikolico in jih odpeljemo na ranč. Ker smo bili ravno sredi tedna in so pri nas potekali poletni tabori za otroke, sva tako imela veliko otrok pomočnikov, ki so pomagali pri oskrbi naše Zvezice (kot smo jo poimenovali z otroci). Poklicali smo kovača, ki je oskrbel njena zelo predolga kopita, oprali smo jo ter jo zdravili za parazite. Poklicali pa smo tudi veterinarja, saj Zvezdica ni bila v najboljšem stanju, kljub temu pa še vedno nismo vedeli komu pripada. Prav tako pa smo poklicala strokovnjaka, ki je ostrigel ovčke ter jima oskrbel parklje. Nato pa smo oddali oglas na radio zeleni val, če bi se morda javil lastnik.

Veterinar je naslednji dan skeniral mikro čip, ki je bil sicer vstavljen ampak ni bil naslovljen na nikogaršno ime, tako da je bila naša Zvezdica uradno nikogaršnja last oz. ni pripadala nikomur. Ko smo po nekaj časa malce poizvedovali naokoli, smo slišali različne zgodbe o tem, kako so se bel poni in dve ovčki že 14 dni potepali po barju, nihče pa ni vedel komu je pripadala. Na registru kopitarjev so lahko preko št. mikročipa ugotovili, da je Zvezdicino pravo ime Miša in da je stara 13 let, imela pa naj bi vsaj že 4 žrebičke.

Ko smo se že spraševali kako bomo uredili nov indetifikacijski dokument za našo Zvezdico Mišo, se je javil lastnik. Slišal je oglas na radiju. Ker smo vedeli da Miša ni bila v najboljšem stanju, smo o tem obvestili tudi policijo, tam pa so nam  predlagali da naj se kar sami poizkusimo  dogovoriti z “lastnikom” ali bi bil pripravljen Zvezdico prodati, saj bi se tako ognili vsem nepotrebnim komplikacijam. Preko policije smo še izvedeli da  gospod prihaja iz romarskega naselja in da tam imajo tako in tako veliko raličnih živali, ki so v različnih stanjih. Ker sva se zapletla pregloboko (Zvezica namreč uradno ni pripadala nikomur, a “lastnik” je imel njene dokumente in je preko oglasa vedel kje se nahaja) sva se z gospodom dogovorila za odkup (ki pa ni bil ravno poceni), ovčke pa sva mu vrnila nazaj, saj jih ni želel prodati.

Gospod je bil pošten, izročil nam je ID (identifikacijski dokument) v katerem je vpisan še predhodni lastnik. Tako Zvezdica/Miša ostaja pri nas na ranču kjer bo njeno zdravljenje potekalo še vsaj dobro leto in kjer jo bodo otroci lahko razvajali in ji pomagali pri okrevanju.

Zaradi takih lukenj in nepravilnosti v naši državi trpijo živali, ki same nimajo “glasu” da bi nas opozorile na težave!   Najbolj pa me je presenetilo to da je Miša tavala po barju in nihče ni ničesar ukrenil, kljub temu, da so jo ljudje videvali na pokopališču, ob cesti in na travnikih.

Tako da iz srca, v Mišinem imenu hvala Petri in Tajdi, da sta se vmešali in naredili veliko spremembo v življenju majhnega ponija.

ByOkorn Klara

ZAKAJ JE DOBRO, DA IMAJO OTROCI DOMAČE ŽIVALI?

 

1. ODGOVORNOST: Otroci, ki so aktvini v negi ljubljenčkov se zelo hitro naučijo empatije in čustev. Ljubljenčki iščejo pozornost in nego ves čas prisotnosti otroka, ki se tako z veeljem igrajo z njimi. Seveda je lastništvo ljubljenčka tudi velika odgovornost za celo družino, zato predno ga kupite, bodite prepričani da imate zanj čas.

 2. SAMOZAVEST:  Skupaj z odgovornostjo do ljubljenčka otrok gradi tudi samozavest. Če uspešno opravi vse naloge in obveznosti do svojega ljubljenčka se bodo otroci počutili fantastično, imeli pa bodo občutek uspeha in ponosa ter tako gradili sliko o sebi, ljubljenček pa jim bo vračal z pozornostjo in ugodnim počutjem.

3. UČENJE O POSLEDICAH:  Če se otrok ne ukvarja s svojim ljubljenčkom bodo rezultati tega zelo hitro vidni. Če psa ne spustiš ven se bo polulal v hiši, če mačko ignorirate bo tudi sama ignorirala vas, ribice bodo brez hrane kaj hitro poginile…

4. DISCIPLINA:  Otroci z živaljo se učijo kaj pomeni disciplina. Če imajo psa ga bodo trenirali in učili, da se bo obnašal kot hočejo ter da bo poslušen. Prav to pa zaznamuje tudi otroka, ki se kaj hitro prične zavedati, da za doseganje cljev ni dovolj le želja.

5.  UMIRJANJE: Ljubljenčki v večini primerov prinašajo v dom umirjenost in spokojnost. Nekateri otroci, ki so hiperaktivni se ob svojem ljubljenčku pomirijo ter obstanejo. Ljubljenčki tudi čutijo kdaj so otroci žalostni ali jezni. Kot čarobna paličica se lubljenčki vrinejo v življenja naših otrok in jim prinašajo ne le najboljše prijatelje temveč tudi pomirijo ter razvedrijo številne otroke.

http://www.ranc-okorn.com